Gledališki objekt je Filipčičeva izvirna tehnika za spominsko kapsulo – kvantno sliko, s katero se zanj in gledalce zapirajo in odpirajo spomini, odnosi, lepota in minevanje. Ta slika je tridimenzionalna, v njej scenski elementi iz predstave postanejo likovni znaki razstave. Skrbno izbrani, na novo premišljeni in ponovno razpostavljeni v galerijskem prostoru, ustvarijo nov zunanji prostor, ki lahko zdaj, prost dramske igre in naracije, nemo nagovarja gledalčeve lastne spominske strategije.