Protokol RS in Ministrstvo za kulturo, Velike Lašče
scenarij, režija, scenografija: Matej Filipčič
besedilo: Andraž Poeschel
Umetniški program proslave, ki ga je ustvaril Matej Filipčič s sodelavci, je bil zasnovan kot sprehod skozi pet najpomembnejših Trubarjevih življenjskih obdobij. Pripoved se začne s Trubarjevim najstarejšim obdobjem v nemškem Derendingenu leta 1586 - do rojstva leta 1508 na Rašici pri Velikih Laščah. Trubarja so v različnih obdobjih interpretirali znani slovenski igralci Jurij Souček, Tone Kuntner, Gaber Kristjan Trseglav, Gregor Gruden in učenec Teo Saksida. Potovanje skozi njegovo življenje se je prepletalo z glasbo in plesom, se je končalo s ponovnim pogonom mlinskega kolesa na mlinu njegove domačije, s katerim so simbolno obeležili kontinuiteto slovenskega jezika in kulture, za katero je Trubar zaslužen. V sklepni glasbeni točki so nastopili pevec Gašper Vidic in Mladinski pevski zbor Osnovne šole Primož Trubar. Pripoved posameznih obdobij je povezovala avtorska glasba Roka Goloba v izvedbi orkestra Academia Sancti Petri pod vodstvom dirigenta Marka Hribernika, Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani pod vodstvom Urše Lah in solistke Anje Bukovec na violini. Slovenski tolkalni projekt in plesalci pod vodstvom koreografinje Tanje Zgonc so ob ritmičnih zvokih, ki so spominjali na tisk knjig, in v koreografiji, izpisali enega najpomembnejših stavkov, ki še danes simbolizira bit slovenskega naroda - »stati inu obstati«.
Poleg omenjenih je v programu nastopila še pevka Eva Černe, ki je predstavlja povezovalni element Trubarja in slovenstva. S pomočjo ljudske pesmi je združila štiri geografske strani Slovenije in vsakemu Trubarju simbolno ob njegovem rojstnem dnevu predala sončnico in se s pesmijo poklonila njegovemu delu.
Pridih časa in navad, ki so veljale ob rojstvu Primoža Trubarja, so v program prinesli renesančna skupina pod vodstvom Tanje Skok, glasbenik Janez Jocif na zanimivih renesančnih glasbilih in Knjigoveška delavnica zavoda Parnas.
