• Razstave
  • Dogodki
  • EPK 2012
  • Igra
  • Scenografije
  • Film
  • Out of the box
  • Biografija
  • Kontakt
  • Video
  • slen

    Odprtje 34. Slovenskega knjižnega sejma

    torek, 20. 11. 2018, Cankarjev dom

    Zbrane je na odprtju nagovoril predsednik vlade Marjan Šarec, ki je izpostavil pomen branja za širšo razgledanost ter pomen branja leposlovja za lepše izrazoslovje. Dodal je, da nobena pametna naprava ne more nadomestiti občutka knjige v roki. Želi si, da knjiga vendar ne bi izumrla ter bi "ohranila svoj primat in častno mesto na naših policah, ker sicer ne bomo znali ceniti svojega naroda in jezika". Ob 100-letnici Cankarjeve smrti je po besedah premiera vredno opomniti, da je ravno jezik tisto, kar nas je ohranilo skozi stoletja.

    Predsednik upravnega odbora Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Bojan Švigelj je dejal, da ob pregledu stanja od prejšnjega sejma do danes založniki ne morejo biti zadovoljni. Se je pa ob tem spomnil besed starejših kolegov, da je kriza v založništvu vedno, založniki pa so še tu. Slovenski trg je majhen, ob tem knjige bere zgolj slaba polovica ljudi, kupuje pa še manj. Pot Švigelj prepoznava v kontinuirani kampanji o pomenu branja in kupovanja knjig. Kljub vsej dostopnosti informacij na pametnih telefonih je dokazano, da je za učinkovito učenje potrebno poglobljeno branje, kar omogoča le knjiga, je opomnil.

    Država gostja Madžarska se bo na sejmu predstavila prek literature, pa tudi filma, glasbe, plesa in kulinarike. Odprtja se je udeležil madžarski minister za zunanje zadeve in trgovino Peter Szijjarto, ki je dejal, da so hvaležni slovenski vladi ter organizatorjem sejma, da so Madžarsko izbrali za letošnjo gostujočo državo. Dodal je, da Slovenijo in Madžarsko veže resnično prijateljstvo in da se bodo zavzemali za dobro sodelovanje še vnaprej. Večer je z glasbenimi vložki popestril madžarski Hot Jazz Band.

    Odprtje je ponovno zaznamovala podelitev Schwentnerjeve nagrade, najvišjega priznanja za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu. Prejel jo je Tine Logar, ki je poudaril, da je poklic urednika vezan na mrežo sodelavcev, v kateri najpomembnejše mesto zasedajo avtorji: "Oni so srčika založništva in skupaj z ostalimi umetniki srčika slovenskega naroda in narodne identitete, najbolj sem hvaležen, da sem lahko delal z njimi." Zahvalil pa se je tudi vseh ostalim sodelujočim v procesu, ki spremlja knjigo, od nastanka do trenutka, ko začne iskati pot k bralcu.

    Priznanje Slovenskega knjižnega sejma je medtem prejelo Društvo slovenskih pisateljev "za dolgoletno sodelovanje pri pripravi in izvedbah osrednje slovenske knjižne prireditve".

    Cankar ni bil nikoli tiho. Zmeraj je povedal, kar je menil in to je vedno imelo težo, je spomnil Pikalo, podobno kot častna gostja letošnjega sejma Svetlana Makarovič. Vsestranska umetnica je priznala, da je svoj pripravljeni govor, v katerem je pisala o vlogi knjižnih sejmov, raztrgala, saj po njenem, "če vidiš enega, vidiš vse". Zato je raje spregovorila o svojem odnosu do knjig, ki bi ga kdo lahko razumel kot bogokletnega.

    Ko se je v mladosti znašla v revščini, je živela v napol podrtem kamnitem stolpu, kjer je bil zgolj štedilnik, primorana pa si je bila kuriti s knjigami. "A vedno sem pogledala, katera knjiga si ne zasluži, da bi bila skurjena," je opomnila. Tudi na sejmih se po njeno znajde kar dve tretjini knjig, ki so primerne "za skurit". Najraje knjige sicer poišče v antikvariatu, tiste, ki jih je že nekdo užival in bral.

    Predsednik upravnega odbora sejma Zdravko Kafol pa je opomnil, da so knjižni sejmi trdoživi dogodki, ki že več stoletji predstavljajo srečevališča vseh, ki imajo radi knjige: "So prostori s tisočerimi vrati v druge prostore, svetove, življenja in čase."