odprtje EVROPSKE PRESTOLNICE KULTURE MARIBOR 2012
14. januar 2012
Trg Leona Štuklja Maribor, 14.01.2012
otvoritev 14. festivala slovenskega filma v Portorožu
10. september 2011
29.9. 2011 - otvoritev 14. festivala slovenskega filma v Portorožu
09. september 2011
režija otvoritvene (29.9.) in zaključne (1.10.) prireditve ter podelitve nagrad
PONOVITVE PREDSTAVE Marija Antoinetta
20. januar 2011
14., 15. 16. ob 18.uri in 19., 20. februarja ob 19.uri v Viteški dvorani Križank, Trg francoske revolucije, Ljubljana
prodaja vstopnic: www.eventim.si in na vseh eventimovih prodajnih mestih
KRIŽANKE - BLAGAJNA EVENTIM
Trg francoske revolucije 1
1000, Ljubljana
01 241 60 28
krizanke@eventim.si
ZIMSKI DEL. ČAS: PON - PET: 12:00 - 17:00 in uro pred predstavo, SOB-NED: uro pred predstavo
Giljotina, pot v demokracijo?
Režiser Matej Filipčič je pravzaprav že prava blagovna znamka za upodabljanje nenavadnih ženskih likov in temu se ne izneverja niti njegova nova predstava Marija Antoinetta, ki v lepi meri temelji na istoimenski knjigi Stefana Zweiga. Pri nastajanju dramske predloge je nekaj drobcev prišlo tudi iz del Virginie Woolf in Yukia Mishime, svoje pa je prispevala še vrsta povabljenih intelektualcev ali znanih oseb, ki so v gledališki list zapisali svoje poglede na to slavno zgodovinsko osebnost.
Rekonstrukcije življenja, ki ga je zgodovina spremenila v mit, in to v zelo negativen mit, se je režiser lotil prek spektakelske forme TV-šova, v katerem novinarka (odlično jo "igra" novinarka Darja Zgonc) vabi na oder goste. Najprej zastavlja vprašanja Mariji Antoinetti (Marko Mandić), nato pa jo sooči še z Robespierrom (Nina Zidar Klemenčič). Obglavljena kraljica (na robu odra sedi v Hraniteljevem zgodovinskem kostumu njena ženska inačica v izvedbi Jadranke Juras, ki pestuje tudi oddrobljeno glavo) ima tako po četrt tisočletja priložnost zavrniti laži, ki so jih že tedanji mediji in kasnejši obrekovalci stkali o njej, zavrniti nespodobna vprašanja (kako se je počutila, ko ji je umrl otrok), opozoriti na ksenofobijo, saj je bila osovražena predvsem kot tujka, Avstrijka, zelo zabaven pa je tudi "dvoboj" z Robespierrom o tem, ali je demokracija res zmagala in ali je ljudstvu res prinesla toliko dobrega, kot mu je obetala.
"Oddajo" prekinjata oglasni blok (sponzorji predstave, ki je v veliki meri nastala na entuziastični pogon) in anketa, ki pokaže, da vprašani na ulicah dobro poznajo kraljico, predvsem (domnevno) njeno izjavo o kruhu in poticah, da pa nihče ni vedel, kdo je bil Robespierre. Ha! Tudi to nekaj pove o demokraciji in njenih stranpoteh. No, še en zgodovinski lik se prikaže, kot kraljičin spomin na dunajsko otroštvo: njena mama, nam dobro znana Marija Terezija. Njena impozantna, v črno odeta figura in njena Ave Maria (v interpretaciji Mirjam Kalin) je odlično neverbalno pojasnilo zapletene usode vladarice in matere.
Marija Antoinetta tako spretno razgrinja hipokrizijo tistih, ki so jo izdali, brutalnost onih, ki so jo v imenu pravičnejše ureditve "dekapitirali", a nato tudi sami zlorabili položaj, žogico o socialnem sočutju pa v izvrstnem prizoru zaluča nazaj v obraz novinarki in vsem nam, ki nam ne gre slabo: kolikokrat ste vrnili hrano na polico, ker je bila predraga, ste bili kdaj brezposelni, kaj ste naredili, da bi pomagali ljudem v stiski?
Prek baročno-popoidne forme nas Filipčič tako s humorja polno mero pelje k resnim, vedno zelenim vprašanjem oblasti in oblastnikov, njihove moči in nemoči, moči ljudskega glasu in glasu tistih, ki naj bi ljudstvo zastopali, to pa so politiki in mediji.
Dnevnik, Pop/Kultura - četrtek, 25.11.2010 Tekst: Tanja Lesničar - Pučko
23.11.2010 premiera uprizoritvenega dogodka Marija Antoinetta
23. oktober 2010
http://www.dnevnik.si/debate/komentarji/1042405649
http://www.delo.si/clanek/130649
http://24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/foto-jadranka-juras-postala-francoska-kraljica.html
podelitev nagrad
13. marec 2010
© MMXII Matejfilipcic.com. Vse pravice pridržane.
Celostna podoba Rok Marinšek. Spletna stran Domdesign - Lepota Oblike.
Del skupine DominoArtist.
